»Najbrž bi lahko svojega očeta vprašala kaj o Julesu Straussu, a ga nikoli nisem. Moj oče je umrl, ko sem bila stara 20 let, preden sem si ga upala spraševati o vojni, o njegovih starših in starih starših, o njegovih čustvih in spominih.«
»Vedno sem bil ponosen na svoje starejše sorojence. Čutim, da moram zapisati zgodbe o njihovih prizadevanjih. Zahvaljujoč navdihujočim staršem in filozofski misli očeta smo sledili vsak svoji individualni življenjski poti.«
»Hvaležen sem za razsodbo sodišča. Star sem bil deset let, ko sem moral gledati usmrtitev svojega očeta, potem ko so ga nizozemski vojaki najprej brutalno pretepli. Jokal sem.«
»Sem moški, stari oče v službi institucij.«
»Odkar sem oče, imam občutek, da pri svojem delu lažje stopim v stik z določenimi čustvi.«
»Svet je izgubil enega največjih ljudi, kar jih je poznal, jaz pa sem izgubila očeta. Bil je igralec, pisatelj, trener, mentor, družinski človek in vodja.«
»Pozorno sem spremljala vse njegove preiskave. Pokazala sem jih svojim prijateljem, ki jih politika ni preveč zanimala. Poskušala sem jih pokazati svojim staršem, a to je bilo težje. Rada imam resnico, ljubim poštenost. Zelo sem vesela, ko resnica zmaga.«
»Res je, da sem izkušen policist, a danes tukaj stojim kot oče žrtve umora.«
»Glede na informacije, ki sem jih prejel, je bil oče Nikolaj ubit v cerkvi, prerezali so mu vrat. Star je bil 66 let in zelo bolan.«
»Ljubil sem ga z vsem srcem, bil mi je kot drugi oče.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju