»Najbrž bi lahko svojega očeta vprašala kaj o Julesu Straussu, a ga nikoli nisem. Moj oče je umrl, ko sem bila stara 20 let, preden sem si ga upala spraševati o vojni, o njegovih starših in starih starših, o njegovih čustvih in spominih.«
»Vedno sem bil ponosen na svoje starejše sorojence. Čutim, da moram zapisati zgodbe o njihovih prizadevanjih. Zahvaljujoč navdihujočim staršem in filozofski misli očeta smo sledili vsak svoji individualni življenjski poti.«
»Moji stari starši so ubežali pogromom v Rusiji. Odrasla sem z vedenjem o holokavstu nacistov. To, kar gledam v Gazi, me spominja na pogrome, ki so jim moji stari starši ubežali.«
»Hvaležen sem za razsodbo sodišča. Star sem bil deset let, ko sem moral gledati usmrtitev svojega očeta, potem ko so ga nizozemski vojaki najprej brutalno pretepli. Jokal sem.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju